Category Archives: Novice

pres-l2_i630x630

Govori.se: Iztok Presl plava v poslovnih vodah!

AVTOR: Alojz Petrovčič, 2017

Nekdanji vseslovensko priljubljen novinar Iztok Presl, ki je s svojimi prispevki iz Primorske dolga leta razveseljeval gledalce na komercialnih televizijah Pop TV in Planet TV, je po videnem zajadral v nove poslovne vode.

Pred dnevi smo Iztoka srečali v koprski športni dvorani Bonifika na eni od stojnic v sklopu tradicionalnih dnevov kmetijstva slovenske Istre, kjer je v družbi sina Davida prodajal odlične izdelke Capričili ter številne obiskovalce sejma poučil o zdravih straneh tega produkta.

“Z gojenjem in predelavo čilijev pod znamko Capričili se ukvarjata moj sin David Presl in Gregor Tomazin. Odločila sta se, da plodov ne bosta metala v lonec, ampak v sušilnike in jih nato zmlela v prah. Tudi sam sem navdušen nad vražjimi sadeži in izdelki Capričili, ki na svojstven način popestrijo jedi. Tako sem z veseljem del te ekipe,” nam je ob obisku sejma razkril Iztok.

Foto: Alpe

caprichili-logo-samo-kozel

regionalobala.si: Strast do pikantne hrane ju je pripeljala do podjetniške ideje

Pikantna hrana ni za vsakogar. Nekateri se jo na daleč izogibajo, drugi obožujejo. Prav v skupino slednjih spadata David Presl in Gregor Tomazin. Koprčana, ki sta svojo “pikantno strast” želela deliti z drugimi in se lotila vzgoje domačega čilija.

AVTOR: Jaka Vran

“Zakaj čili? Predvsem zato ker ga oba obožujeva in pa zato ker tega pri nas ni veliko. Veliko je pikantnih omak in olj, a vse te popolnoma spremenijo okus hrane, zato sva želela narediti nekaj po svojem okusu. Najin produkt ima zelo malo svojega lastnega okusa, hrano naredi pikantno, ji doda nekaj odlične arome, a ji kljub temu ne spremeni prvinskega okusa. Je pa navdušenje nad čilijem prišlo prvič podedovano, ker se je že moj oče ukvarjal z gojenjem čilija, drugič pa v kombinaciji z ljubeznijo do vrtičkanja. Seveda tudi midva uživava ogromno pikantne hrane,” pravi Presl. Zato sama odločitev za vzgajanje ni prišla čez noč, ampak postopoma. Sam se je ukvarjal z vrtnarjenjem in se odločil, posaditi tudi nekaj sadik te “vražje” začimbe, pri tem se mu je pridružil tudi Tomazin.
Čili ima veliko blagodejnih učinkov. Poleg tega da ga uvrščamo med afrodiziake, je dokazano, da ima pomembno vlogo pri zdravljenju črevesnih vnetij in razjedah želodca. Poleg tega zavira tudi napredovanje raka prostate. Zaradi svoje ostrine je koristen pri shujševalnih dietah. Pomaga pa tudi pri zamašenem nosu, glavobolu, migreni in prehladu, znižuje krvni tlak in raven holesterola v krvi ter ščiti pred srčno-žilnimi obolenji.

Čeprav na tem področju nista imela veliko znanja, pravita, da “stric Google” ve vse. Tako so se začeli njuni koraki, seveda je pri tem pomagala tudi strast do vrtnarjenja.
“Trenutno čili gojiva na dveh lokacijah v koprskem zaledju, Gregor je pri tem še uspešnejši, saj ima res odlične pogoje,” dodaja Presl. O količinah še ne moreta govoriti, saj se zaradi čiščenja in sušenja čili volumensko precej zmanjša. Razlika v kilaži pred obdelavo in po njej je tako zelo velika
“Verjemite, da ga tako kmalu ne bo zmanjkalo,” v smehu dodaja. Gojita namreč najbolj pikantne sorte, kjer je konica zobotrebca lahko dovolj za posamezen obrok. Trenutno gojita več kot deset vrst čilija, med njimi bodo poznavalci zagotovo prepoznali sorte habanero, bhut jolokia in trinidad scorpion.

S pridelavo se nameravata ukvarjati ljubiteljsko, to ne bo primarni posel, za sušenje in prodajo pa sta se odločila, ker je veliko ljudi izrazilo željo po nakupu njunega produkta, z uradno prijavljeno dejavnostjo pa lahko pridelek prodata povsem legalno. Svoje produkte, to je zmlet sušeni čili, bosta prodajala pod blagovno znamko Capričili, predvsem zato, da se bo takoj vedelo, od kod ta prihaja. “Zakaj pa se ne bi po olju in vinu ter ostalih istrskih produktih promovirali tudi s tu pridelanim čilijem,” je sklenil Presl.

september 13, 2017_cc-32

Primorske novice: Vražji sadeži in pekoče omake zasvajajo Primorsko

AVTORICA: Biljana Pavlović, 2016

Ali po mikropivovarski revoluciji, ki je v zadnjih letih zajela Slovenijo in tudi Primorsko, sledi čili revolucija? Zdi se namreč, da so daleč za nami tisti časi, ko je bila edina pekoča omaka v številnih gostinskih obratih tabasco, ljubitelji pikantnih papričic pa so se morali zadovoljiti samo z vloženimi pekočimi feferoni.

Danes lahko sadike najbolj pikantnih vrst čilijev na svetu dobimo že pri branjevki na koprski tržnici, izhajajo številni slovenski prevodi strokovnih knjig, vse več je govora o blagodejnih učinkih čilijev na zdravje, vse več pa je tudi gojiteljev čilijev, ki “varijo” svoje žgoče omake. Prav na tem področju Primorci prav nič ne zaostajamo. Vse večjo prepoznavnost na slovenskem trgu pikantnih zvarkov si polagoma, a zelo odločno pridobivata dve koprski blagovni znamki, Gorki chili in Capričili. Prav nič pa Primorci ne zaostajamo niti glede festivalske promocije. Danes v Ljubljani poteka prvi slovenski festival čilijev, že naslednjo soboto pa se bo v Ljubljanski ulici in na Manziolijevem trgu v Izoli zgodila prva Čiliada.

Capričili stavi na pekoči prah

Že dobro leto se z gojenjem in predelavo čilijev pod znamko Capričili ukvarjata tudi David Presl in njegov svak Gregor Tomazin. Odločila sta se, da plodov ne bosta metala v lonec, pač pa v sušilnike in jih nato zmlela v prah. “Sušen čili v prahu ima po najinem mnenju več prednosti. Lahko ga umešaš v več živil kot pekočo omakico, je bolj obstojen, poleg tega ima v tej obliki še najmanj svojega okusa. Torej, kdor želi svojo hrano pikantno, ji z dodajanjem Capričilija ne spremeni okusa. In kar je najpomembneje, sušen čili je veliko lažje prebavljiv. Že pri pripravi mu odstraniva velik del semen, a tudi tista, ki ostanejo, so tako fino mleta, da nimajo negativnih učinkov na prebavo. Vsi, ki so se nakupa čilija bali prav zaradi znanih težav, povezanih s straniščno školjko, z našim čilijem teh težav nimajo,” Presl naniza razloge za takšno poslovno odločitev.

Bolj kot pravi posel, jima s Tomazinom ta dejavnost za zdaj predstavlja resen hobi, saj jo opravljata ob svojih rednih službah. Navdušenja nad vražjimi sadeži se je Presl že pred leti nalezel od očeta, znanega televizijskega novinarja Iztoka Presla. Ko je Gregor Tomazin postal del družine, sta ugotovila, da sta oba zagreta za isto stvar, in se lotila dela. Najprej za svojo rabo, nato pa ju je naraščajoče povpraševanje po njunem sušenem čiliju med znanci in prijatelji napeljalo k resnejšemu podvigu.

Čilije gojita v topli gredi v Škocjanu, predelujeta pa jih v Borštu. “Letos sva se odločila, da bova gojila le nekaj najbolj pekočih sort, to so trinidad scorpion, habanero, moruga, carolina reaper, bhut jolokia in big naga. Za ublažitev močnih pa gojimo še velike količine nezahtevne malezijske vrste skoraj sladkega čilija,” pove Presl. Semena gredo decembra v kalilnik, januarja v ogrevano omaro z lučkami, marca pa so njune sadike že v topli gredi. Konec maja ali v začetku junija začneta obirati in obirata do konca oktobra.

Čisti čili je le za prave ljubitelje

Manjše količine čilijev sušita v navadnih sušilnikih za sadje, večje pa v posebni sušilni sobi, opremljeni z mrežami in grelci ter razvlaževalniki, ki sta jo uredila letos. Stekleničke z mešanicami čilija polnita sproti, vse leto. Kupcem ponujata mešanice treh različnih jakosti – easy, medium in hard. “Po želji narediva tudi četrto – čisti čili, a te ne prodava kar vsakomur. Raje se prej prepričava, da je kupec res sposoben zaužiti tako pikanten čili. Da ne bi bilo kaj narobe …” je previden Presl. V pekoči prah po naročilu umešata tudi aromatične sestavine, kot so sušeni jurčki, agrumi ali bazilika.

Največ stekleničk prodata prek osebnega stika in na sejmih. Capričiliju sta utrla pot do številnih picerij in restavracij na Koprskem in v bližnji okolici, s pomočjo posrednika pa si prizadevata priti tudi do polic enega od velikih trgovcev. Svojo dejavnost želita širiti in ji posvetiti več časa, a se hkrati zavedata, da nekateri trendi niso večni. “Pri trenutni naraščajoči priljubljenosti čilija gre gotovo tudi za modno muho, ki izhaja iz tega novodobnega pojava, da bi vsi radi bili vrhunski kuharji, pa tudi iz dostopnosti čilija. Pred desetimi leti še ni bilo mogoče prek interneta naročiti semen bhut jolokie iz Indije. Poleg tega so tudi mediji v zadnjih letih oglodali čili že z vseh strani,” razmišlja Presl.

Brez dneva bolniške

Kakor koli se bodo trendi obračali, pa bo zanj in za Gregorja Tomazina čili nedvomno ostal nepogrešljiva sestavina vsakdanjega jedilnika. Kdor se ga navadi, se čilija težko odvadi, to ve že vsak čili-odvisnik. Poleg tega pa blagodejni učinki teh pekočih sadov narave na zdravje očitno niso iz trte izviti. “Odkar ga jem, sem pozabil, kaj je to gripa. V zadnjih dveh letih nisem imel dneva bolniške,” je zadovoljen Presl.

Copyrights © capricili

X