NOVICE

iz čili sveta :)

6. 5. 2017
caprichili-logo-samo-kozel

regionalobala.si: Strast do pikantne hrane ju je pripeljala do podjetniške ideje

Pikantna hrana ni za vsakogar. Nekateri se jo na daleč izogibajo, drugi obožujejo. Prav v skupino slednjih spadata David Presl in Gregor Tomazin. Koprčana, ki sta svojo “pikantno strast” želela deliti z drugimi in se lotila vzgoje domačega čilija.

AVTOR: Jaka Vran

“Zakaj čili? Predvsem zato ker ga oba obožujeva in pa zato ker tega pri nas ni veliko. Veliko je pikantnih omak in olj, a vse te popolnoma spremenijo okus hrane, zato sva želela narediti nekaj po svojem okusu. Najin produkt ima zelo malo svojega lastnega okusa, hrano naredi pikantno, ji doda nekaj odlične arome, a ji kljub temu ne spremeni prvinskega okusa. Je pa navdušenje nad čilijem prišlo prvič podedovano, ker se je že moj oče ukvarjal z gojenjem čilija, drugič pa v kombinaciji z ljubeznijo do vrtičkanja. Seveda tudi midva uživava ogromno pikantne hrane,” pravi Presl. Zato sama odločitev za vzgajanje ni prišla čez noč, ampak postopoma. Sam se je ukvarjal z vrtnarjenjem in se odločil, posaditi tudi nekaj sadik te “vražje” začimbe, pri tem se mu je pridružil tudi Tomazin.
Čili ima veliko blagodejnih učinkov. Poleg tega da ga uvrščamo med afrodiziake, je dokazano, da ima pomembno vlogo pri zdravljenju črevesnih vnetij in razjedah želodca. Poleg tega zavira tudi napredovanje raka prostate. Zaradi svoje ostrine je koristen pri shujševalnih dietah. Pomaga pa tudi pri zamašenem nosu, glavobolu, migreni in prehladu, znižuje krvni tlak in raven holesterola v krvi ter ščiti pred srčno-žilnimi obolenji.

Čeprav na tem področju nista imela veliko znanja, pravita, da “stric Google” ve vse. Tako so se začeli njuni koraki, seveda je pri tem pomagala tudi strast do vrtnarjenja.
“Trenutno čili gojiva na dveh lokacijah v koprskem zaledju, Gregor je pri tem še uspešnejši, saj ima res odlične pogoje,” dodaja Presl. O količinah še ne moreta govoriti, saj se zaradi čiščenja in sušenja čili volumensko precej zmanjša. Razlika v kilaži pred obdelavo in po njej je tako zelo velika
“Verjemite, da ga tako kmalu ne bo zmanjkalo,” v smehu dodaja. Gojita namreč najbolj pikantne sorte, kjer je konica zobotrebca lahko dovolj za posamezen obrok. Trenutno gojita več kot deset vrst čilija, med njimi bodo poznavalci zagotovo prepoznali sorte habanero, bhut jolokia in trinidad scorpion.

S pridelavo se nameravata ukvarjati ljubiteljsko, to ne bo primarni posel, za sušenje in prodajo pa sta se odločila, ker je veliko ljudi izrazilo željo po nakupu njunega produkta, z uradno prijavljeno dejavnostjo pa lahko pridelek prodata povsem legalno. Svoje produkte, to je zmlet sušeni čili, bosta prodajala pod blagovno znamko Capričili, predvsem zato, da se bo takoj vedelo, od kod ta prihaja. “Zakaj pa se ne bi po olju in vinu ter ostalih istrskih produktih promovirali tudi s tu pridelanim čilijem,” je sklenil Presl.


Copyrights © capricili

X